Medtem, ko so lani marca člani Jamarskega kluba Novo mesto v Mirni Peči odkrili Brajerjevo jamo, so v decembru po srečnem naključju vstopili v dvorane polne kapniških tvorb tako imenovane Astine jame. Tudi to so odkrili v neposredni bližini Mirne Peči.
Začelo se je z decembrskim lovom v okolici Mirne Peči, ko se je lovska psička Asta nenadoma pogreznila. Psičko sta iz brezna rešila mirnopeška jamarja, člana jamarskega kluba Novo mesto. Jamarja sta pri reševanju iz 23 metrov globokega brezna opazila stranske rove. Raziskovanje jame je nato potekalo še nekaj dni kasneje, kar je pripeljalo do osupljivega odkritja. Trije raziskovalci podzemeljskega sveta so našli nadaljevanje vhodnega brezna v dvorano, ki so jo kasneje zaradi številnih kapniških tvorb poimenovali dvorana stebrov. Raziskovanje so nadaljevali po stranskem rovu, da ne bi ogrožali krhka čudesa narave. Nato so prišli do druge, okoli 40 metrov dolge in 10 metrov široke jame, prav tako z zavesami, s stebri in kapniki. To dvorano so poimenovali Dolga. Kjer se je jama navidezno končala so našli še en prehod, ki pa je zaradi ožine in previsa ostal nedostopen. Ko se je okrepljena skupina jamarjev še drugič podala v jamo z namenom fotografiranja, so odkrili tretjo, manjšo dvorano. Njo pa so poimenovali Spovednica.
Astina jama je dolga okoli 180 metrov z 39-timi metri višinske razlike in je dragocen primerek kapniških tvorb, kot so stalaktiti in stalagmiti in skorajda prosojnih zaves ter številnih ponvic, ki so v našem okolju zelo redke. Ponekod na stropu je opaziti tudi kristalne tvorbe, za katere jamarji predvidevajo, da so aragoniti, a končno oceno bodo morali podati še strokovnjaki. Vhod jame je ozek in je v neposredni bližini dvorane stebrov, zato jama verjetno nikoli ne bo odprta za širšo javnost.
Jamarji bodo v kratkem izdelali načrt jame za kataster ter napisali zapisnik. V prihodnosti pa naj bi si jamo ogledali tudi strokovnjaki. Nadaljnjo raziskovanje jame ni izključeno, saj predvidevajo, da je v jami celo podzemeljsko jezero.
Teja Moravec
