Prva omemba župnije in kraja sega v čas okoli leta 1135, sama cerkev sv. Kancijana pa v listinah nastopi leta 1433. Kdaj je bila župnija ustanovljena, ni znano, vendar patrocinij cerkve, sv. Kancijan in tovariši, govori za sedež zelo stare pražupnije na levem bregu reke Krke, morebiti na mestu oglejske misijonske postojanke. Ustanovitelj je bil gotovo oglejski patriarh, saj je bilo čaščenje Kancijana, Kancija, Kancijanile in Prota na območju oglejskega patriarhata, še posebno v Škocjanu ob Soči, kjer naj bi bili vsi štirje mučenci po usmrtitvi sprva pokopani, razširjeno že v 5. stoletju. Tem mučencem v čast so cerkve radi postavljali ob rekah v globokih strugah in nad toki pod površjem, zato izbor patrona cerkve v Mirni Peči ni presenetljiv. O prvotnem velikem pomenu pražupnije govori tudi njen nekdanji obseg, saj so bile mirnopeškemu župniku podrejene številne kasnejše samostojne župnije, kot so Soteska, Kamence in Novo mesto. V 14. ali 15. stoletju so patronat nad župnijo pridobili deželni knezi, Habsburžani, od katerih je cesar Friderik III. leta 1493 župnijo vtelesil novoustanovljenemu kolegiatnmu kapitlju v Novem mestu kot njegovo ustanovno posest.
Kakšne oblike in kdaj je bila sezidana prva cerkev v Mirni Peči, ni znano, dobro pa poznamo zadnjo prednico današnje stavbe, gotsko cerkev. V sklopu današnje cerkve sta namreč ohranjeni njeni pomembni sestavini, stari gotski prezbiterij kot stranska kapela in spodnji del zvonika. Njun položaj, arhivski zapisi in stari načrti cerkve govorijo, da je bila gotska cerkev, ki je bila sicer delno barokizirana v 17. stoletju, pretesna za tako veliko župnijo, kar je bil tudi glavni vzrok za njeno povečanje. Umetnostnozgodovinsko je pomemben predvsem dobro ohranjeni gotski prezbiterij, ki ga odlikujejo kitasta shema obočnih reber, oprtih na geometrične konzole, ter tri šilasta okna v sklepnih stranicah, okrašena s kamnitimi krogovičji geometrijskih oblik. Oblikovne značilnosti omenjenih stavbnih členov in kamnoseški znaki, opazni na rebrih, govorijo, da so gotsko cerkev zgradili kamnoseki, ki so okoli leta 1463 zgradili tudi prezbiterij današnje župnijske cerkve na Mirni, tedanji podružnici župnije v Šentrupertu. Na podlagi tega lahko v čas okoli let 1460–1470 postavimo tudi zidavo gotske cerkve v Mirni Peči. Zaradi hude turške nevarnosti so leta 1500 novomeški kanoniki cesarja Maksimilijana I. zaprosili, da izda dovoljenje za gradnjo obzidja okoli cerkve, ki ga je z okroglimi obrambnimi stolpi prvi upodobil popotnik Klobučarič leta 1603. Močno razpadajoče obzidje je bilo ohranjeno vse do leta 1856, ko so z materialom iz obzidja sezidali novo šolo.
Priprave na zidavo nove cerkve so stekle v času tedanjega župnika Antona Zoreta leta 1907. Že leto kasneje je arhitekt Josip Vancaš iz Sarajeva, ki ga poznamo tudi kot avtorja cerkve v Prečni in zavodov sv. Stanislava v Ljubljani, pripravil vse potrebne načrte za novo cerkev. Vendar je zaradi lokalnih nesoglasij, zidava stekla šele leta 1914, tik pred začetkom prve svetovno vojne, zaradi katere se je čas gradnje nekoliko zavlekel, saj so bili številni zidarji tekom gradnje mobilizirani v vojsko. Leta 1917 so bila dela dokončana. Kot izvajalci so se posebej odlikovali Ljubljančani, Ivan Ogrin kot gradbenik in bratje Seravalli za kiparska dela. V času druge svetovne je stavba zaradi topovskih granat utrpela le nekaj manjših poškodb, tako da kot največjo spremembo cerkve po gradnji štejemo povišanje zvonika pred nekaj leti, s čimer so pravzaprav dokončali zidavo nove cerkve.
Arhitekt si je novo cerkev zamislil kot preprosto enoladijsko dvoransko prostornino s poligonalno sklenjenim prezbiterijem. Novogotski slog cerkve se najlepše odraža na severnem vhodnem pročelju, ki ga krasi stopnjevani portal z reliefno okrašeno luneto, ki predstavlja Kristusa na prestolu, obdanega s simboli evangelistov. Ostala zunanjščina je podobno kot notranjščina skorajda nečlenjena. Izjema sta le obok prezbiterija, ki se zgleduje po gotskih rebrastih obokih, in obok ladje, oprt na notranje opornike. Od cerkvene opreme izstopa predvsem kamnit glavni oltar, oblikovan v novogotskem slogu, delo ljubljanskega kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1922. Kipa angelov je izdelal kipar Ivan Pengov. Sam tabernakelj so postavili že leta 1918. Od ostale opreme so omembe vredni še vitraži z upodobitvijo različnih svetnic in svetnikov, delo tirolske tovarne iz Innsbrucka.
Od ostalih stavb v naselju je najbolj izrazito poslopje starega župnišča poleg cerkve. Kot pove kamnita plošča z letnico 1777, je stavba v osnovi baročna, vendar je bila v 19. stoletju temeljito obnovljena. Do leta 1825 je bilo okoli cerkve pokopališče, današnje pa se nahaja na hribčku južno od vasi, kjer so leta 1828 postavili kapelo sv. Križa.
OGLEDI: Obiskovalci si lahko notranjščine cerkva ogledajo po predhodni najavi v Župnijskem uradu Mirna Peč, Rožna ulica 10, 8216 Mirna Peč, tel.: 07 307 8733 in 07 307 8734. Ostale informacije posreduje Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, tel:07/393 61 00 in fax:07/393 61 07, E-mail: obcina.mirnapec@siol.net
Povzeto po brošuri: Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine
Tekst: Andrej Hudoklin, mag. Robert Peskar
Fotografije: Marko Pršina
