Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO) elektronskih komunikacij, ki ga za sedem občin vodi Občina Mokronog-Trebelno, je do danes uspešno zgradil 3000 priključkov na belih lisah (območjih, kjer ni bilo komercialnega interesa za izgradnjo omrežja), od tega 1866 uporabnikov že uporablja storitve širokopasovnega omrežja. Pred dobrim mesecem je prišel zahtevek za vračilo 1,65 milijona evrov evropskih sredstev. Projekt GOŠO je z vidika izvedbe dosegel vse cilje, očitane nepravilnosti pa so zgolj postopkovne narave in jih občine v celoti zavračajo.
V projekt je vključenih sedem občin – nosilna Mokronog-Trebelno s Šentrupertom, Mirno, Trebnjem, Žužemberkom in Mirno Pečjo ter Sevnica. V naložbi, vredni 31,5 milijonov evrov (z DDV), je delež javnih partnerjev 14,65 milijona evrov. Javna sredstva sta prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija, razlika je vložek izbranega zasebnega partnerja. Sredi marca 2014 je nosilna občina z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejela zahtevek za vračilo skupaj 1,65 milijona evrov; od tega bi morala Občina Sevnica vrniti 1,16 milijona evrov, 0,49 milijona pa ostalih šest občin. V obeh primerih – Sevnica je zaradi kasnejše priključitve h konzorciju postopek izbora izvajalca izvedla ločeno – je glavni očitek domnevno neustrezno upoštevanje navodil o javnih naročilih.
Pristojno ministrstvo je štiri dni po objavi razpisa GOŠO-2 objavilo prvi seznam t. im. belih lis, 4. oktobra 2010, le 10 dni pred rokom prvega odpiranja ponudb na javni razpis, pa zadnji seznam povečanega števila belih lis.
“Razpis je jasno določal, da mora biti za GOŠO izbran le en izvajalec, v projekt pa morajo biti vključene vse bele lise. Na podlagi izvedenih postopkov javnih naročil je bil izbran izvajalec in projekt kot celota prijavljen na javni razpis ministrstva. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana na “ključ”, tako da dodatnih del ni bilo. Resorno ministrstvo je ves čas spremljalo naš projekt in vsa naša ravnanja so bila usklajena z njihovimi navodili. Niti kasnejše kontrole nepravilnosti in kršitev niso ugotovile. Ker smo občine v celoti sledile navodilom ministrstva, bomo uporabili vsa pravna sredstva, da do vračila tega denarja z naše strani ne bi prišlo,” pravi vodja projekta GOŠO za omenjene občine Mojca Pekolj, sicer direktorica Občinske uprave Občine Mokronog-Trebelno.
Občine so po objavi zadnjega podatka o številu belih lis, ki jih je bilo treba upoštevati, le nadaljevale začeto delo, sicer bi zamudile rok za prijavo in ostale brez projekta v celoti, s čimer bi bili najbolj oškodovani občani, ki bi še danes zaman čakali na operaterja, ki bi jim ponudil odprti širokopasovni dostop do elektronskih komunikacij – interneta, IP telefonije, internetne televizije in podobno.
Spomnimo:
Ministrstvo za gospodarstvo, sprva pristojno za področje elektronskih komunikacij, je maja 2009 najavilo objavo javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki naj bi bil objavljen junija 2009. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (vmes je prišlo do prenosa pristojnosti) je razpis objavilo 9. julija 2010. Občine so med enoletnim čakanjem pripravile vse potrebno za prijavo. Pogoj, da so lokalne skupnosti na razpisu lahko sodelovale, je bil med drugim tudi izbrani izvajalec gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja ter hkrati soinvestitor zasebnega dela.
Občina Mokronog-Trebelno je 9. junija 2009 objavila javno naročilo po odprtem postopku, katerega ocenjena vrednost je bila šest milijonov evrov. Na razpis sta se prijavila dva izvajalca in v postopku izbire je bilo izbrano podjetje GVO d.o.o. iz Ljubljane.
Število priključkov na območju belih lis v vključenih občinah (poleg občine Mokronog-Trebelno še Šentrupert, Žužemberk, Mirna Peč in Trebnje z Mirno) se je zaradi spremembe zakona o elektronskih komunikacijah povečalo za 2099 (na 3143). Očitek nosilni občini je, da bi morala po objavi števila belih lis prekiniti postopek in objaviti novo javno naročilo.
Zaradi povečanja števila belih lis po objavi razpisa je Občina Mokronog-Trebelno konec avgusta 2010 obvestila ministrstvo, pristojno za finance, da bo postopek javnega naročila nadaljevala in oddala po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kar omogoča tudi zakonodaja.
Občina Sevnica je skladno z zakonodajo 5. novembra 2009 na portalu javnih naročil (ocenjena vrednost ni presegla 5,15 milijona evrov, kar je bila mejna vrednost za objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti – v nadaljevanju UUOES) objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja po postopku konkurenčnega dialoga. Edini kandidat je bil GVO d.o.o. s ponudbeno ceno 3,45 milijona evrov (brez DDV) in z njim je bil januarja 2010 izveden konkurenčni dialog. Konec avgusta 2010 ga je občina zaradi novega seznama belih lis, ki se je povečal za 1842 (iz 600 na 2442), pozvala k oddaji končne ponudbe in v začetku oktobra z njim podpisala pogodbo, katere vrednost je bila fiksna in se v času izvajanja v ničemer ni več spreminjala.
Glavni očitek občini Sevnica je, da bi morala, ko je ponudbena vrednost po spremembi števila belih lis presegla mejno vrednost za objavo UUOES, postopek prekiniti in začeti z novim. Je pa Občina Sevnica po končanem postopku na UUOES objavila obvestilo o oddaji naročila, s čimer so bili vsi potencialni ponudniki obveščeni o izbiri zasebnega partnerja in vrednosti pogodbe. Kljub pravni možnosti, zahtevka za revizijo ni vložil nihče.
14. oktobra 2010 je bila oddana skupna vloga na razpis GOŠO-2 in naslednji dan je pristojna komisija za odpiranje ponudb ugotovila, da je vloga občin(e) pravočasna, pravilno označena in popolna in da izpolnjuje vse pogoje, vključno z zakonitim postopkom izbire izvajalca, projekt pa je prejel največ točk (93,11). Na osnovi temeljitega pregleda celotne dokumentacije, ki je bila ministrstvu posredovana s strani nosilne občine, je bil 1. februarja 2011 poslan tudi sklep o izbiri za sofinanciranje, 1. junija istega leta pa podpisana pogodba z izbranim zasebnim partnerjem in mesec dni kasneje so se dela na terenu tudi začela.
Gradnja hrbteničnega omrežja je bila sicer zaključena konec leta 2012, 4. januarja 2013 je bil opravljen prvi prikop, sekundarni priključki do posameznih gospodinjstev pa se še gradijo. Ob tem občine poudarjajo, da je bila sama izvedba projekta – v fazi načrtovanja, projektiranja in gradnje – izjemno zahtevna in obsežna; samo hrbtenično omrežje je dolgo skoraj tisoč kilometrov, pridobljenih pa je bilo tudi nekaj tisoč služnostnih pravic.
